Je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami. To pomeni, da je nepremičnina načeloma enaka osnovni enoti zemljiškega katastra, ta pa je zemljiška parcela (18. člen SPZ).
Zemljišče je zemljiška parcela, ki je evidentirana v zemljiškem katastru.
Zemljiška parcela je strnjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske občine in je v zemljiškem katastru označeno kot parcela s svojo parcelno številko in oznako katastrske občine.
Posest je dejanska oblast nad stvarjo. Posest ni pravica, ampak pravna oblast do stvari. Posestnik lahko stvar uporablja, uživa, z njo razpolaga, ni pa pomembno, ali ima tudi pravico z njo razpolagati. Posestnik lahko zahteva varstvo posesti.
Sodno varstvo posesti pomeni, da ima vsak posestnik pravico do varstva pred motenjem ali odvzemom posesti. Gre za zavarovanje trenutnega dejanskega položaja, ne da se ugotavlja pravica; varuje se posestnikova dejanska oblast na stvari, dokler v sporu ni dokazano drugače. Sodno varstvo je treba zahtevati v roku 30 dni od dneva, ko je posestnik izvedel za motnje in storilca, najpozneje pa do enega leta od dneva, ko je motenje nastalo.
Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Učinkuje proti vsakomur in ni vezana na rok ali pogoj. Tudi prenos lastninske pravice na nepremičnini je možen samo na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
Solastnina je večosebno lastninsko razmerje, kjer so deleži posameznega solastnika na stvari določeni z idealnimi deleži (več oseb ima lastnino po določenih deležih).
Skupna lastnina je večosebno lastninsko razmerje, kjer delež posameznega skupnega lastnika na stvari ni določen (več oseb ima lastnino, vendar deleži niso določeni).
Etažna lastnina je lastninska pravica posameznega dela stavbe, skupaj s solastninsko pravico na skupnih delih stavbe (lastninska pravica posameznega dela stavbe in solastnina na skupnih delih).
Služnost je ena izmed stvarnih pravic, ki jih v našem pravnem redu ureja Stvarnopravni zakonik (SZ-1). Pravica služnosti pomeni pravico uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari.
Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob zapadlosti poplačajo skupaj z obrestmi iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Zastavna pravica na nepremičnini se imenuje hipoteka.
Stvarno breme je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k prihajajočim dajatvam ali storitvam. Stvarno breme se lahko ustanovi v korist določene osebe ali pa v korist vsakokratnega lastnika. Za nastanek se zahtevata, zraven veljavnega pravnega posla, še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.
Stavbna pravica pomeni pravico imeti v lasti zgrajeno zgradbo, ki leži nad ali pod tujo nepremičnino. Stavbna pravica nastane na podlagi pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti stavbno pravico.
Hipoteka je zastavna pravica na nepremičnini. Upnik si lahko poplača terjatev iz vrednosti zastavljene stvari, če dolžnik ne poravna obveznosti do zapadlosti pogodbe, na podlagi katere je bila hipoteka vknjižena. Hipoteka obsega celo nepremičnino, vse njene sestavne dele in plodove, pritikline.
Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis osebe, katere pravica se prenaša, mora biti na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen.
Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige in zbirke listin.
Predznamba v zemljiško knjigo je pogojni vpis v zemljiško knjigo, ki učinkuje pod pogojem, da predznambo v določenem roku opravičite. Če ste predlog za predznambo vložili zato, ker še nimate zemljiškoknjižnega dovolila, boste morali v enem mesecu od izdaje sklepa, s katerim bo sodišče odobrilo vpis predznambe, bodisi predložiti overjeno zemljiškoknjižno dovolilo bodisi sprožiti tožbo, da vam prodajalec takšno dovolilo izstavi.
Po poteku roka predznamba ne učinkuje več; če boste po poteku roka predložili vse popolne listine, jih bo sodišče upoštevalo le, če jih boste vložili v obliki predloga za vknjižbo, vrstni red vpisa predloga pa bo določen glede na dan, ko ste dejansko predložili listine.
V primeru, če predznambo pravočasno opravičite, pa vam predznamba varuje vrstni red vpisa. V tem primeru lahko sodišče na njeni podlagi opravi vknjižbo pravice na vas, vpis pa bo učinkoval za nazaj, in sicer že od dne, ko je bila vpisana predznamba, ne pa šele od dne, ko ste sodišču predložili popolne listine za vpis!
Plomba je pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo.
Torej, ko predlagatelj predlaga vpis določene pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo, sodišče najprej na nepremičnini vpiše plombo.
Zaznamba je vrsta glavnega vpisa, s katerim se v zemljiški knjigi vpisujejo pravna dejstva.
Davek na promet nepremičnin je premoženjski davek, saj obdavčuje prenos premoženjske pravice preko prodaje. Za ta davek je značilna široka davčna osnova z malo oprostitvami.
