Razlaga osnovnih pojmov – KAJ JE?

Davek na kapitalski dobiček zadeva obdavčitev dobička, ki je nastal ob prodaji nepremičnin. Davčna osnova za odmero dohodnine od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Stopnja davka se na vsakih pet let imetništva nepremičnine zmanjšuje.

Pravni posel je izjava volje, ki jo subjekt pravnega posla poda z namenom, da nastane, se spremeni ali preneha neko civilnopravno razmerje.

Imeti mora neke skupne značilnosti:

  • svobodna in resna izjava volje
  •  pravna in poslovna sposobnost
  • morajo biti izpolnjene predpostavke glede predmeta (v pravnem prometu, mogoč, določen, določljiv, dopusten)

 

Neto tlorisna površina je seštevek vseh prostorov dela stavbe. Je površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor. Če imamo objekt, je to seštevek vseh tlorisnih površin objekta. V praksi to pomeni izmero od zunaj, kateri je odšteta površina zunanjih in notranjih sten ali pa vsota notranje površine vseh prostorov.

V neto tlorisno površino štejemo:

  • uporabno površino (določi se tako, da seštejemo neto tlorisne površine določenih prostorov)
  • tehnično površino
  • komunikacijsko površino

Ara je določen denarni znesek oziroma določena količina drugih nadomestnih stvari, ki jo ob sklenitvi pogodbe ena pogodbena stranka izroči drugi v znamenje, da je pogodba sklenjena. Ara ima v osnovi trditveno funkcijo pravnega posla in jo v primeru derealizacije posla izgubimo. Ara je sestavni del pravnega posla.

Prodajna pogodba je pogodba, s katero se prodajalec zaveže, da bo kupcu izročil določeno stvar tako, da bo kupec postal lastnik. Kupec pa se zaveže, da bo prodajalcu plačal kupnino. Pri nepremičninah mora biti pogodba pisna, le tako se omogoči družbena kontrola prometa z nepremičninami.

Pogodba o posredovanju je dvostransko obvezujoča pogodba, predstavlja pa obligacijo prizadevanja in ne obligacijo rezultata. To v praksi pomeni, da si nepremičninski posrednik prizadeva spraviti dve stranki v stik, da doseže obligacijo rezultata - plačilo provizije.

S pogodbo o posredovanju se posrednik zaveže, da si bo prizadeval najti osebo, s katero bi se naročnik pogajal. Naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal, če bo pogodba sklenjena.

Komunalno opremljeno je stavbno zemljišče, ki ima urejen dostop do javnega cestnega omrežja in je zanj mogoče izvesti priključke na javno elektroenergetsko, vodovodno in kanalizacijsko omrežje.

Stavbno zemljišče je takrat, kadar je s prostorskim aktom predvideno, da se na njem gradi, kadar je izdano gradbeno dovoljenje ali če je zgrajena stavba.

 

Vknjižba je vrsta glavnega vpisa, s katerim se doseže nepogojna pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice. Vknjižba ima konstitutivni ali samo publicitetni učinek. Konstitutivni učinek pomeni, da z vpisom neke pravice v zemljiško knjigo ta pravica šele nastane, publicitetni učinek pa, da pravica že obstaja, vendar z vpisom v zemljiško knjigo postane javno znano.

Lokacijska informacija investitorja nameravane g­­radnje seznani s pravili urejanja prostora, ki veljajo na določenem zemljišču, v prvi vrsti s pogoji, ki jih je potrebno upoštevati pri gradnji, pa tudi drugimi relevantnimi podatki o javnopravnih režimih na tem zemljišču. Lokacijska informacija ima značaj potrdila iz uradne evidence. Pridobitev lokacijske informacije ni obvezna, predstavlja pa pomemben vir informacij za lastnike zemljišč oziroma za investitorje.

Vknjižba je vrsta glavnega vpisa, s katerim se doseže nepogojna pridobitev stvarne pravice. Tako npr. kupec nepremičnine vloži zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo. Nepogojna pridobitev oz. prenehanje pravice se torej vpisuje v zemljiško knjigo z vknjižbo, ki je vrsta glavnega vpisa.

V zemljiško knjigo se z vknjižbo vpisujejo vse stvarne pravice na nepremičninah ter obligacijske pravice na nepremičninah.

Predmet obdavčitve je promet nepremičnin. Promet nepremičnin pa se izvede na podlagi pogodbe. Pogodbeno razmerje je osnova za odmero davka, plačilo davka pa je eden od pogojev za formalno pridobitev lastninske pravice za vpis v zemljiško knjigo.

Davčna osnova pri DPN je prodajna cena nepremičnine, ki je določena v prodajni pogodbi.

Predmet obdavčitve je dobiček, dosežen s prodajo, zamenjavo ali darovanjem nepremičnine.

Davčna osnova je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in pridobitvi nepremičnine. Vrednost ob pridobitvi pa je nabavna vrednost, določena v času pridobitve, in se poveča za stroške naložbenih vlaganj, znesek plačanih davkov na dediščino in darila, cenitvene stroške (največ 188€) in normirane stroške, povezane s pridobitvijo kapitala, v višini 1 % od nabavne vrednosti ob odsvojitvi.

Sestavine pogodbe so naslednje:
 

  • kdo je subjekt (pravna, fizična oseba)
  • kaj je predmet prodaje (nepremičnina z ID znakom, parcelno številko katastrske občine, številka stanovanja)
  • cena nepremičnine
  • določiti je potrebno čas, kraj in način izročitve nepremičnine (primopredaja)
  • dospelost in način plačila
  • zavarovanje
  • davki, takse in drugi stroški
  • garancije prodajalca (npr. za streho, vgrajene materiale)
  • kakšne so posledice neizpolnitve pogodbe
  • druge pogodbene klavzule.

Fiduciarni račun je račun, na katerega sme nepremičninska družba sprejeti v hrambo denarna sredstva od naročnika ali tretje osebe v zvezi z izvedbo pravnega posla, pri katerem je posredovala. To lahko naredi, če ima z banko sklenjeno pogodbo o vodenju fiduciarnega računa, če jo naročnik ali tretja oseba za to pisno pooblasti in če sredstva prejme izključno z nakazilom na ta fiduciarni račun. Obvezen je za vse nepremičninske agencije, notarje in odvetnike.

Prodajo nepremičnine pospeši pravilno nastavljena cena, dobra kakovost video in foto vsebin, aktivna promocija in urejenost same nepremičnine.

Posest lahko izvršuje več oseb tako, da posedujejo stvar skupaj ali da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari.

Posest je dobroverna in lastniška, če posestnik ni vedel in ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje, dobroverni lastniški posestnik pa je, kdor ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik. Ne zadošča, da ne ve, da ni lastnik, temveč mora biti v opravičljivi zmoti. Zmota je opravičljiva, če posestnik utemeljeno meni, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice (pravni naslov, pridobitni način, razpolagalna sposobnost).

Dedič pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti.