Posest je lahko posredna ali pa neposredna posest. Neposredni posestnik je tisti, ki izvršuje fizično oblast nad stvarjo.
Posest pa ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo, preko koga drugega na primer, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova. Če odda nekdo nepremičnino v najem, postane s tem posredni posestnik, najemnik pa neposredni posestnik.
Delna posest je posest, ki je omejena le na določen del.
Zemljiški dolg je pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom.
Darilna pogodba za nepremičnine je pogodba, s katero se prenese lastništvo nepremičnine, ta pa mora vsebovati tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Predmet darilne pogodbe je nepremičnina, ki mora biti sklenjena v pisni obliki. Če se sklene med zakoncema, mora biti v obliki notarskega zapisa. Lastninska pravica se prenese na obdarjenca šele takrat, ko se novi lastnik vpiše v zemljiško knjigo. Največ darilnih pogodb nepremičnin je sklenjenih med starši in otroki.
Kadar je predmet kmetijsko ali gozdno zemljišče ali kmetija, mora pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu slednje odobriti tudi pristojna upravna enota.
V primeru smrti darovalca je veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in izročena obdarjencu.
Je dednopravna pogodba, ki se sklene med zapustnikom oziroma izročiteljem in njegovimi potomci, posvojenci in njihovi potomci. Upravičenci zapuščine so torej dediči prvega reda in se lahko vključi tudi zakonca. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, veljavna pa je le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo.
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljanec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.
Pogodba o preužitku je pogodba, s katero se ena oseba (preužitkar) zaveže prenesti svoje premoženje ali njegov del na drugo osebo (prevzemnika), v zameno za to pa se prevzemnik zaveže, da bo nudil določene dajatve ali storitve preužitkarju do smrti (npr. skrb za zapustnikov dom, prehrano, nego, prevoze, zagotavljanje primernih bivalnih razmer, zagotavljanje žepnine, ipd.). Do prenosa premoženja pride takoj po sklenitvi pogodbe – prenos torej ni pogojen s smrtjo preužitkarja. Zakon določa, da mora biti pogodba o preužitku sklenjena v obliki notarskega zapisa.
Davek obdavčuje premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Predmet obdavčitve je tudi premoženje, ki ga pravna oseba prejme od pravne ali fizične osebe kot darilo, ali dediščino, ki se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
Za premoženje se štejejo nepremičnine, premičnine (tudi vrednostni papirji in denar), premoženjske in druge stvarne pravice. Kot darilo se šteje tudi volilo.
DDV je ena izmed oblik prometnega davka, s katerim se obdavčujejo blago in storitve v vseh fazah prometa, od proizvajalca, trgovca, do končnega potrošnika.
Davek od premoženja je davek, ki ga plačujejo fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže, prostore za počitek oziroma rekreacijo.
Gre za eno izmed treh metod ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Pri tej metodi ocenjujemo vrednost prihodnjih donosov in jih diskontiramo na sedanjo vrednost. Osnova te metode je donosnost.
Gre za eno izmed treh metod ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Pri tej metodi je osnova prodajna cena nepremičnin na trgu.
Gre za eno izmed treh metod ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Pri tej metodi je osnova strošek pridobitve nepremičnine.
Priposestvovanje predstavlja izvirni način pridobitve lastninske pravice na podlagi dolgotrajnejše dobroverne posesti stvari. Priposestvovanje torej pomeni, da nekdo pridobi lastninsko pravico na premičnini ali nepremičnini s tem, ko ima premičnino ali nepremičnino dalj časa v posesti in je ves ta čas prepričan, da je njegova, čeprav ni tako.
Za priposestvovanje morajo biti izpolnjeni natančno določeni pogoji, ki jih opredeljuje Stvarnopravni zakonik (SPZ). Vsi navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno.
Pogoji so:
Gre za postopek, pri katerem si država prisvoji lastništvo nepremičnine za javne potrebe, običajno z doplačilom nadomestila lastniku.
Kapitalna doba je čas med nakupom in prodajo nepremičnine po višji ceni, z namenom ustvarjanja kapitalnega dobička.
To so stroški za storitve, ki jih zagotavlja komunala (voda, elektrika, odvoz odpadkov, itd.).
Tržna vrednost nepremičnine je vrednost, ki jo nepremičnina lahko v nekem časovnem obdobju doseže na trgu nepremičnin. Pri tem je potrebno upoštevati dejavnike, kot so velikost, starost, lokacija, ponudbo ter povpraševanje na trgu.
Rentabilnost nepremičnine je odnos med dobičkom, ki ga lastnik nepremičnine doseže s prodajo, najemom ali drugo uporabo nepremičnine in njegovo vrednostjo ali stroški lastništva.
Rentabilnost = dobiček kapitala.
